Pomanjkanje srednjeverižne acil-CoA dehidrogenaze
Pomanjkanje srednjeverižne acil-CoA dehidrogenaze je vrojena bolezen mitohondrijske oksidacije maščobnih kislin, ki jo zaznamuje hitro napredujoče presnovno iztirjenje s hipoketotično hipoglikemijo, letargijo, bruhanjem, krči ter komo. Presnovno iztirjenje brez ustreznega urgentnega zdravljenja lahko ogroža življenje.
Angl.: Medium Chain Acil-CoA Dehydrogenase Deficiency
Mednarodna okrajšava: MCADD
Koda bolezni: ORPHA: 42, ICD-10: E71.3, OMIM: 201450
Povzetek podatkov o bolezni
Epidemiologija
Prevalenca bolezni ob rojstvu je ocenjena na 1/4.900 do 1/27.000 v kavkazijski populaciji in najvišja pri populacijah potomcev severno-evropskega izvora. Ocena prevalence v svetovnem merilu je 1/14.600.
Klinični opis bolezni
MCADD se običajno klinično izrazi med 3. in 24. mesecem starosti pri predhodno zdravem otroku. Opisana je tudi prezentacija bolezni v novorojenčkovem ali odraslem obdobju ob zadostnem presnovnem stresu (npr. po zaužitju alkohola). Veliko bolnikov ostane vse življenje brez znakov bolezni.
Značilen je razvoj hipoketotične hipoglikemije, letargije in bruhanja ob prebolevanju okužbe, ob stradanju ali operaciji. Nekateri bolniki razvijejo napredujočo presnovno krizo ob še prisotni ketozi in normoglikemiji. Možna je tudi klinična slika presnovne krize s ”paradoksno” dobro izraženo ketozo. Ob presnovnem iztirjenju se pojavijo letargija, bruhanje, dihalna odpoved, cerebralni paroksizmi, hepatomegalija. Brez zdravljenja stanje napreduje do srčnega zastoja. Okvara možganov med epizodami iztirjenja pomeni povišano tveganje za dolgoročno nevrološko okvaro. Nenadna nepričakovana smrt je lahko prva prezentacija bolezni. Približno 25% bolnikov, ki jim diagnoza ni bila postavljena pravočasno, umre med prvo klinično prezentacijo presnovnega iztirjenja.
Etiologija
MCADD je povzročena z mutacijo v ACADM genu (1p31), ki kodira mitohondrijsko MCAD beljakovino. Najpogostejša mutacija, c.985A>G, (K329E), p.(Lys329Glu), prispeva 80% klinično izražene bolezni, delež se ob uvedbi presejanja novorojencev spreminja zaradi bolnikov z drugimi ACADM genskimi bolezenskimi različicami.
Diagnostične metode
Diagnoza je postavljena ob ugotovljenem značilno nenormalnem profilu acilkarnitinov ob analizi suhe kaplje krvi ali plazme – povišan C6, C8, povišano razmerje C8/C10 z nenormalnimi organskimi kislinami v urinu (C6 do C10 dikarboksilne kisline, heksanoglicerin, suberilglicin). Končna potrditev je z analizo gena. MCADD je sedaj vključena v programe presejanja novorojencev v nekaterih državah, tudi v Sloveniji.
Diferencialna diagnoza
Diferencialna diagnoza vključuje druge motnje mitohondrijske oksidacije maščobnih kislin.
Genetika in genetsko svetovanje
MCADD se deduje avtosomno recesivno, na voljo je genetsko svetovanje.
Obravnava in zdravljenje
Najnujnejši ukrep je strogo izogibanje stradanju. Dieta zajema predvsem omejevanje vnosa srednje-verižnih trigliceridov, drugih omejitev ni. Uveljavljene so smernice za določanje varnih intervalov med obroki hrane pri dojenčkih in mlajših otrocih. Zdravljenje z nizkimi odmerki karnitina pri bolnikih, ki imajo nizek nivo karnitina v krvi, ostaja kontroverzno.
Ukrepi pri simptomatskih bolnikih so: enostavni ogljikovi hidrati oralno (glukozne tablete) ali parenteralno, dokler ni nivo krvnega sladkorja stabilen nad 5 mmol/L. Svetuje se izogibanje umetnim sladilom. Ob prebolevanju okužb je potrebno upoštevati urgentni režim hranjenja, v primeru težav je pomembno poiskati zdravniško pomoč.
Prognoza
Prognoza je pri bolnikih s pravočasno postavljeno diagnozo ob ustreznem zdravljenju odlična, potrebno je izogibanje stradanju ter ustrezno vodenje ob prebolevanju okužb in presnovni krizi.
Društva bolnikov
V Sloveniji ni društva, ki bi vključevalo bolnike s to boleznijo, se pa lahko organizirajo v okviru krovne organizacije bolnikov Združenja za redke bolezni Slovenije
Strokovni pregledMojca Žerjav Tanšek dr.med., oktober 2018
Dodaj odgovor