Prirojene presnovne bolezni

Gaucherjeva bolezen

Gaucherjeva bolezen (GD) je lizosomska bolezen kopičenja, ki zajema tri glavne oblike (tip 1, 2 in 3), ter manj značilno obliko, ki se pojavi v plodovem razvoju.

Angl.: Gaucher disease

Mednarodna okrajšava: GD

Koda bolezni: ORPHA: 355, ICD-10: E75.2, OMIM: 230800, 230900, 231000, 231005, 608013, 610539

Različice bolezni

  • Gaucherjeva bolezen tipa 2
  • Gaucherjeva bolezen tipa 3

Povzetek podatkov o bolezni

Epidemiologija

Prevalenca je 1/100.000. Letna pojavnost GD pri splošni populaciji znaša približno 1/60.000, pri judovski etnični skupini Aškenazi pa je pojavnost do 1/1000.

Klinični opis bolezni

Klinični slika GD je zelo raznolika.

  • GD tipa 1 (90% primerov) je kronična in ne-nevrološka oblika, pri kateri so značilno povečana jetra in vranica, prizadete so kosti (kostna bolečina, osteonekroza, patološki zlomi) ter citopenija (anemija, zmanjšano število trombocitov ter belih krvničk). Bolniki so utrujeni in manj zmogljivi.
  • Za GD tipa 2, akutno nevronopatsko obliko, ki se pojavi zgodaj v otroštvu, so značilni hitro napredujoča prizadetost možganskega debla, povečana jetra in vranica ter kratka življenjska doba. Večina otrok umre pred 2. letom starosti.
  • GD tipa 3, subakutna / kronična nevronopatska oblika, prizadene otroke ali mladostnike. Zanjo je značilna progresivna encefalopatija (apraksija očesnih gibov, epilepsija in ataksija) pridružena sistemskim znakom,ki so izraženi tudi pri tipu 1.
  • Fetalna oblika oz. GA ploda se kaže z zmanjšanjem ali odsotnostjo plodovih gibov in/ali generaliziranim edemom–anasarko (hydrop sfetalis).

Etiologija

GD je posledica bolezenske spremembe v genu GBA (1q21), ki kodira lizosomalni encim glukocerebrozidazo ali v zelo redkih primerih bolezenske spremembe v genu PSAP, ki kodira njegov aktivatorski protein (sapozin C). Pomanjkanje glukocerebrozidaze vodi do kopičenja depozitov glukocerebrozida (glukozilceramida) v celicah makrofagih retikuloendotelskega sistema jeter, vranice in kostnega mozga (t.i. Gaucherjeve celice).

Diagnostične metode

Diagnoza bolezni se postavi z merjenjem nivoja glukocerebrozidaze v perifernih levkocitih. Molekularna analiza gena GBA potrjuje diagnozo. Posredni nespecifični pokazatelj aktivnosti bolezni je tudi raven hitotriozidaze, ki se uporablja tudi kot biološki označevalec uspeha zdravljenja pri več kot 90% bolnikov, ki ta encim izražajo.

Diferencialna diagnoza

Diferencialna diagnoza vključuje druge lizosomske bolezni kopičenja, Gaucherjeve celice so lahko prisotne tudi v nekaterih hematoloških boleznih (limfomi, kronična limfocitna levkemija).

Genetika in genetsko svetovanje

Dedovanje bolezni je avtosomno recesivno – oboleli podeduje 2 bolezensko spremenjeni kopiji gena, eno od očeta in eno od matere.

Obravnava in zdravljenje

Na voljo sta dve obliki zdravljenja – za GD tipa 1 in manj učinkovito za GD tipa 3. Encimsko nadomestno zdravljenje (angl. ERT – enzyme replacement therapy ) z uporabo imigluceraze ali velagluceraze alfa ter terapija, ki vpliva na zmanjšanje substrata za okvarjen encim (angl. SRT – substrate reduction therapy) z zdraviloma miglustat in eliglustat. Ti načini zdravljenja so pri GD tipa 2 neučinkoviti.
Druge možnosti zdravljenja, npr. genska terapija in zdravljenje s čaperoni, so v fazi razvoja.

Pri encimskem nadomestnem zdravljenju se bolnikov manjkajoči ali pomanjkljivo delujoči encim (glukocerebrozidaza) nadomesti z delujočim sintetičnim encimom. Ta encim prevzame delovanje in razgrajuje nakopičene presnovke v lizosomih. Encim prejema bolnik intravensko v rednih intervalih skozi celotno življenjsko dobo. S strani Evropske agencije za zdravila (EMA) sta odobrena dva pripravka ERT: Cerezyme® (imigluceraza, ki ga proizvaja Genzyme Therapeutics) in VPRIV ® (velagluceraza alfa, ki ga proizvaja Shire Human Genetics). Elelyso® (taligluceraza alfa), ki sta ga izdelala Protalix Biotherapeutics in Pfizer ni na voljo v Evropski uniji.

Terapija za zmanjšanje substrata zmanjša količino glikozilceramida in drugih glikosfingolipidov, ki vstopajo v presnovno pot in s tem zmanjša končno kopičenje nepresnovljenih glukocerebrozidov. Zdravilo je oralno v obliki tablete ali kapsule z imenom Zavesca® (miglustat, ki ga proizvaja Actelion) in Cerdelga® (eliglustat tartat, ki ga proizvaja Genzyme Therapeutics). Miglustat ni registriran za otroke s GD, eliglustat pa je za to indikacijo še v preizkušanju.

Prognoza

GD tipa 1 običajno ni življenje ogrožajoča bolezen. Kakovost življenja in prognozo lahko pomembno spremenijo zapleti na kosteh. Delitev bolezni na podtipe nima natančnih pravil, saj so meje v teži in poteku bolezni lahko zelo zabrisane.

Dodatne informacije o bolezni

Društva bolnikov

Društvo bolnikov z Gaucherjevo boleznijo Slovenijo
EGA European Garcher Alliance

Strokovni pregled

Mojca Žerjav Tanšek dr.med., september 2018